Začetek novega leta bo na stari celini gotovo zaznamovalo spopadanje Nemčije in Francije s politično krizo in nakopičenimi gospodarskimi težavami. Trenutne napetosti v obeh državah bo v kratkem čutila tudi Slovenija. Različni izzivi so pred celotno Evropsko unijo. Marsikdo se sprašuje, kakšne bodo poteze Donalda Trumpa, ki bo tudi uradno prevzel vajeti ZDA. Nikakršnih znakov ni, da bi v kratkem ugasnila večja vojna žarišča. O tem, kaj čaka svet, smo govorili z geopolitičnim analitikom dr. Larisom Gaiserjem.

Donald Trump bo po zmagi na volitvah kot 47. predsednik ZDA prisegel 20. januarja. Kaj vse svetovno silo čaka do takrat in kaj po tem, ko bo prevzel vodenje administracije v Washingtonu, smo vprašali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja. Komentiral je še nekaj ostalih aktualnih tem.

Za Gruzijo so parlamentarne volitve. Mnogi so napovedovali, da bodo prelomne, veliko anket je kazalo, da bo slavila opozicija. A ni bilo tako. Največ podpore je, sodeč po izidih, prejela vladajoča stranka Gruzijske sanje. Vrstijo se očitki o nepravilnostih ter pozivi k preiskavi domnevnih kršitev in protestom. Za komentar smo poklicali političnega analitika in zgodovinarja dr. Aleša Mavra.

ZDA je pretresel poskus atentata na Donalda Trumpa, ki se želi spet povzpeti na čelo svetovne velesile. Na predvolilnem zborovanju republikancev v Pensilvaniji se je le za nekaj centimetrov izognil usodnemu strelu 20-letnega Thomasa Matthewa Crooksa, ki ga je nato ubila tajna služba. Trump je bil v incidentu lažje ranjen, življenje pa je izgubil gasilec, ki je skušal zaščititi svojo družino. Huje ranjena sta še dva moška. Motiv napadalca še ni znan, ob tem se kot požar širijo različne teorije zarote. Za komentar smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca na Centru za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije ter na Centru za kibernetsko strategijo in politiko Univerze Cincinnati v ZDA.

Na Kitajskem je zaradi stroge politike preprečevanja širjenja novega koronavirusa zavrelo. Številna večja mesta po državi so preplavili protesti, na njih je bilo slišati tudi pozive za več svoboščin. Mnogi udeleženci so v rokah nosili prazne liste papirja, s čimer so nasprotovali cenzuri. Komunistične oblasti so se odzvale tako, da so na ulicah okrepile prisotnost policije. Za nekaj pojasnil smo prosili gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu v ZDA dr. Igorja Kovača.

V ZDA je začetek letošnjega novembra v znamenju vmesnih volitev. V ospredju zanimanja je tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Za nekaj pojasnil in dodatnih informacij smo poklicali dr. Igorja Kovača, gostujočega raziskovalca Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu.

Bosno in Hercegovino čakajo splošne volitve. Analitiki v državi, ki se sooča s političnimi napetostmi, ne pričakujejo bistvenih sprememb. Poklicali smo nekdanjega dolgoletnega visokega predstavnika mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino, diplomata dr. Valentina Inzka.

Evropska unija je pred slabimi desetimi leti prejela Nobelovo nagrado za mir. Odbor v Oslu je takrat ocenil, da si prestižno priznanje zasluži zaradi prizadevanj, s katerimi je uspela celino, na kateri so dolgo divjale vojne, spremeniti v celino miru. A danes smo na njej spet priče rožljanju orožja. Rusija je napadla Ukrajino, oblega jo že dva tedna. Njeni državljani so zavzeli pogumno držo ter branijo svojo ozemeljsko celovitost in suverenost. Kako dolgo še? Kako trdno jih pri tem podpira Zahod? Za komentar smo prosili obrambnovarnostnega strokovnjaka Jelka Kacina, ki je bil med drugim dva mandata evropski poslanec ter med letoma 2015 in 2019 stalni predstavnik naše države v Natu.